PunkRockHoliday 1.8 ¶
Dino, 1. september 2018. 23:37
Tolminskemu Sotočju se je letos že sedmič zgodil PRH. Tovrstnih festivalov, ki bi ciljali na punk publiko, ni veliko, in mogoče je prav zato dobrih 5.000 vstopnic razprodanih izredno hitro, še preden se začnejo pojavljati imena nastopajočih na prihodnjem festivalu.
Značilnost tovrstne klientele je »stagediving«. Obiskovalci, publika, lahko, do določene mere seveda, zlezejo na oder (pododer, ki je kakega pol metra nižji od odra, kjer nastopajo glasbeniki, in dober meter širok), in se takoj, ali pa po krajšem plesnem performansu, vrže v publiko pod odrom. Seveda ima publika nekakšno odgovornost, da jih prestreže, da se na razbijejo. Ne zato, da se ne raztreščijo, ampak je to neke vrste obligacija tistih, ki so pod odrom. Včasih nekdo, ki namerava skočiti, pokaže na kakega močnejšega osebka, da ga je »zadolžil« za njegov varen pristanek. Seveda ni pomembno, ali kdo drži v roki kozarec piva, veliko plastičnih kozarcev in tekočine je šlo po tleh in po zraku. Večina se seveda vrže na sredino pod odrom, kjer je tudi največ ljudi, marsikoga pa tudi zanese in si izbere bolj diagonalni pristop, še posebej, ko je koncertno vzdušje zelo živahno. Tako mi je osebek pristal skoraj na glavi, njegovo stopalo, ki se je zataknilo za moj foto nahrbtnik, pa je še nekaj časa iskalo stik s tisto podlago, kjer se običajno izpostavlja svoji naravni funkciji. Organizatorji so tla okoli odra na debelo posuli z lesnimi sekanci, ki bi ublažili morebitne padce.
Seveda so poškodbe pogoste, zgodovina stagedivinga govori tako o nekaj mrtvih, veliko zlomih kosti, maloštevilnih, a zajetnih odškodninskih tožbah, in neštetih zdravstvenih intervencijah. Tudi v nekaj dneh moje prisotnosti so bili zdravstveni tehniki na delu. Upam, da ni bilo nič hujšega.
Logična posledica tega je, da ni ograje med odrom in publiko. Pri ostalih festivalih je vmesni prostor običajno namenjen fotografom za začetek koncerta, potem pa tam ostanejo varnostniki. Takšen princip koncertnega nastopa lahko pomeni za fotografa blagoslov ali pa nočno moro. Blagoslov zato, ker imamo na nak način večjo možnost, da zlezemo višje in dogajanje dokumentiramo iz enake višine kot nastopajo glasbeniki, fotografije pa so lahko narejene v neposredni bližini izvajalcev. Seveda je treba paziti, da nas kak razposajenec na pahne z odra, zato se je treba držati bolj pri strani. Nočna mora zato, ker se je treba stalno boriti za boljšo pozicijo med publiko, pri tem pa še paziti, da nam kakšnega zoba, ali še huje objektiva, ne poškoduje koleno »letalca« z odra. Za nas, ki nas genetika ni potegnila daleč od tal, je foto stres še toliko večji 
PHR je letos ponudil kar 60 nastopov na dveh odrih v petih dneh. Oder na plaži, beach stage, je deloval od poldneva pa tja do 18h, nakar se je dogajanje preselilo na glavni oder.
V ponedeljek 6.8. sem od 18:50 ujel nastope skupin Dog Eat Dog, Hladno Pivo, Happy Ol' McWeasel in Elvis Jackson.
Ameriški Dog Eat Dog velja za enega od prvih, ki je združeval hardcore punk in rap, kasneje so vključevali tudi funk, ska in hip hop.
Hrvaški punk rock bend Hladno Pivo je bil ustanovljen leta 1987. Na začetku so preigravali komade skupin Ramones, Sex Pistols, Dead Kennedys, AC/DC, Motörhead, Rolling Stones, The Beatles, Judas Priest, Azra, Zabranjeno pušenje in Električni orgazam. Doslej so izdali 9 albumov.
Sledil je nastop dobro znane mariborske punk-rock skupine Happy Ol' McWeasel. Že pred leti so mi postali všeč, ko sem jih prvič videl v Portorožu.
Živahni Štajerci so na koncu publiko še povabili na oder in kljub kaotičnim razmeram suvereno odšpilali zadnji komad.
Elvis Jackson je slovenska ska punk glasbena skupina iz Ajdovščine. Skupina je izdala šest albumov in že leta igra po slovenskih in evropskih odrih. Njihov glasbeni slog sega od skaja, punka in hardcore punka vse do reggaeja in metala.
The Living End so punk rock skupina iz Melbourna, Avstralija. Nastali so pred skoraj četrt stoletja, njihova diskografija obsega 6 albumov.
Torkovo serijo so na glavnem odru začeli The Menzingers, punk rock zasedba iz Pensilvanije.
Comeback Kid je kanadski hardcore punk bend iz Winnipega, provinca Manitoba. Ime so povzeli po naslovnici iz časopisa o igralcu hokeja Mariu Lemieuxu in njegovi vrnitvi v NHL.
Še pogled v trgovine s PR ponudbo…
… in še en simpatičen obraz obiskovalke
Sledil je nastop švedske punk rock skupine No Fun At All (NFAA).
Tretji dan PRH je bil na žalost tudi moj zadnji. Lahko si predstavljate, da so punkrockerji še dva dni uživali v podobnem festivalskem vzdušju.
Punk ni mrtev, o tem pričajo pravi punkerji
Bombpops iz San Diega v Kaliforniji igrajo pop punk. Pevki Jen Razavi in Poli van Dam že dolgo igrata skupaj. Skupina je bila ustavljena 2007, a so šele leta 2017, ko je postala zasedba z basistom in bobnarjem bolj stabilna, izdali prvi album. Ime so dobili po vrsti sladoleda, ki ga je nekoč naročil bobnar, ko je mimo hiše peljal sladoledar. Sladoledu je v bistvu bilo ime Lickety Lick Bombpop, a se je skupina odločila za skrajšano varianto.
Potem so dele odra zasedli mulčki, zdolgočaseni varnostniki, zdravstveni tehnik (verjetno zaradi boljšega pregleda nad dogajanjem), tako da si je kak fotograf komaj izboril malo prostora.
Voodoo Glow Skulls je ameriška ska punk skupina iz Kalifornije. Skupino so ustanovili trije bratje skupaj z dolgoletnim prijateljem. Poleg običajnih kitar, bobnov in vokala, ima zasedba tudi trombon in saksofon.
H2O iz New Yorka so hardcore punk skupina. Nastala je leta 1994. Hardcore punk pa se je pojavil s koncem sedemdesetih v Kaliforniji in New Yorku kot reakcija na še vedno obstoječo hipijevsko sceno.
Obiskovalci
Preostale fotografije s PRH 1.8 si lahko ogledate na mojem FB profilu;
Nazadnje uredil: Dino 2. september 2018. 14:47, urejeno 7-krat
